Širjenje sovražnega govora na spletu postaja vse večja težava za varstvo človekovih pravic, zaščito človeškega dostojanstva in ohranjanje demokratičnih standardov javnega komuniciranja in javne razprave.

Ta sporna oblika javnega komuniciranja zahteva odziv in ukrepanje ne le pravosodnega sistema in regulatorjev medijev, kadar gre za nezakonite oblike sovražnega govora, temveč tudi angažiranje in odgovor vrste drugih institucij in dejavnosti – političnih institucij in akterjev, medijev in komunikacijskih platform, civilne družbe, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, nenazadnje tudi samih državljank in državljanov.

V prvi raziskavi v okviru projekta »(Od)govor – Zoperstavljanje sovražnemu govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnemu govoru na spletu« smo se partnerske organizacije osredotočile na tiste prakse in akterje, ki se zoperstavljajo sovražnemu govoru v treh ciljnih državah projekta – Hrvaški, Sloveniji in Srbiji. Najprej smo povzeli definicije sovražnega govora v vseh treh državah in pregledali dosedanje analize sovražnega govora (na spletu). Identificirali smo pomembne akterje na področju zoperstavljanja sovražnemu govoru (na spletu) v vseh treh državah in izdelali širši nabor dobrih praks na tem področju. V zadnjem koraku raziskave smo podrobneje preučili in opisali manjše število tistih dobrih praks zoperstavljanja sovražnem govoru na spletu v omenjenih treh državah, ki izstopajo po obsežnosti, dosegu, ustvarjalnosti, kompleksnosti in trajanju.

Poleg dobrih praks na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji smo preučili in povzeli tudi nekaj primerov zoperstavljanja sovražnem govoru na spletu v drugih evropskih državah ali čezmejno, na evropski ravni.

Raziskavo smo opravili med aprilom in junijem 2020.